Je skrito darilo narave. Je vse, kar si lahko od materiala želimo. In več.
S pojmom nanoceluloza označujemo nanomateriale, katerih osnova je celuloza. Glede na način pridobivanja ločimo nanokristalinično celulozo in nanofibrilno celulozo. Poleg teh dveh poznamo še bakterijsko nanocelulozo, ki se uporablja predvsem v živilski industriji (nizkokalorične sladice, solate...), papirni industriji (izboljšanje trdnosti papirja), elektroniki (zvočne membrane, fleksibilni OLED displeji), farmaciji (filtracijske membrane) in medicini (obliži, umetna koža).
Ob tem da je naravna, razpoložljiva, obnovljiva in biorazgradljiva, se nanoceluloza ponaša še z izjemnimi dodatnimi lastnostmi:
- nizka specifična teža,
- dimenzijska stabilnost,
- velika specifična površina,
- velika sposobnost povezovanja med delci,
- visoka mehanska jakost posameznih delcev,
- optične lastnosti (lomni količnik, transparentnost),
- odzivnost na spremembe v okolju.
Zaradi svojih lastnosti se nanoceluloza uporablja v vse več aplikacijah - od kompozitov, gradbenih materialov do funkcionalnih dodatkov in premazov. Uporabnost nanoceluloze se še posebej izkazuje v proizvodnji embalaže, bio-kompozitov, bioplastike, v papirništvu, v tekstilstvu in še bi lahko naštevali. Dodatek nanoceluloze v vlakninsko suspenzijo poveča mehanske lastnosti končnega izdelka (papirja, kartona ali valovitega kartona) kljub nižji gramaturi le-tega. Dodatek nanoceluloze v premazno mešanico pa izboljša barierne lastnosti izdelka za molekule kisika in vode kot tudi potiskovne lastnosti izdelka. V plastični embalaži se lahko nanoceluloza uporabi kot ojačitveni element ali kot bariera. V tekstilni industriji je uporaba nanoceluloze pomembna na področju izdelave tehničnih tekstilij, kjer predstavlja velik potencial kot nanopolnilo v kompozitnih tekstilnih produktih ali kot apreturno sredstvo, s katerim se oplaščijo vlakna.
Danes lahko nanocelulozo dobimo v obliki prahu, pene, gela ali suspenzije. Kot vhodna surovina za proizvodnjo nanoceluloze se lahko uporabljajo različne vhodne surovine, od lesa, celuloze, slame, sladkorne pese… in različne tehnologije. Trg uporabe nanoceluloze je velik, zaradi še vedno visoke cene proizvodnje nanoceluloze pa se iščejo nove tehnološke rešitve. Slovenija ima na tem področju pomembne primerjalne prednosti.
ZAKAJ JE NASTAL PROGRAM "IZKORIŠČANJE POTENCIALA BIOMASE ZA RAZVOJ NAPREDNIH MATERIALOV IN BIO-OSNOVANIH PRODUKTOV"
Namenili smo se celovito raziskati »zavržene potenciale biomase« - vse, kar nam postopno izkoriščanje tega avtohtonega naravnega in obnovljivega vira omogoča, pa tega še nismo izkoristili. Subjekti, povezani v raziskovalno-razvojno-produkcijsko obliko krožnega gospodarstva, bomo razvili in optimizirali nove, trajnostne tehnologije in postopke, s pomočjo katerih se bomo dokopali do uporabnih komponent biomase, ki jih je moč v vrsti proizvodnih panog ─ od kemijske, tekstilne, papirne, lesne in avtomobilske industrije, gradbeništva, inženiringa in energetike ─ integrirati kot okoljsko sprejemljive materiale in izdelke z visoko stopnjo razgradljivosti in možnosti vnovične uporabe. Tako gradimo nove verige vrednosti, si odpiramo vrata na trg zelenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, krepimo konkurenčnost slovenskega gospodarstva jačamo družbene vezi in hkrati konkretno manjšamo obremenitve za okolje.
REDNO SREČANJE KONZORCIJSKIH PARTNERJEV PROGRAMA CEL.KROG
Inštitut za celulozo in papir, koordinator programa CEL.KROG, z rednimi srečanji konzorcijskih partnerjev krepi sodelovanje. V programu je vključenih 26...
Cel.krog povezuje nove tehnologije z namenom optimalne izrabe primarne in odpadne biomase
Zavod za gradbeništvo in Inštitut za celulozo in papir sta za časopisno revijo DELO objavila članek z naslovom Z inovacijami...
ICP prisoten na pilotnih testih v Trinseo
V začetku februarja se je Janja Juhant Grkman udeležila pilotnega testiranja v podjetju Trinseo. Trinseo so proizvajalci lateksov in ostalih...