KROŽNO GOSPODARSTVO

S vzpostavitvijo lokalnih družbeno-ekonomskih krogov optimalno kolobarimo s produkcijskimi sredstvi, krepimo sebe in okolje.

Proizvodnja izdelkov neposredno vpliva na okolje, zalogo virov in surovin ter generiranje odpadkov. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja moramo preudarno uporabljati naše vire; v današnjem času je jasno, da obstoječi linearni model ekonomske rasti ''vzemi-naredi-zavrzi'', na katerega smo se zanašali v preteklosti, ni več primeren za moderne družbe v globaliziranem svetu.

Krožno gospodarstvo temelji na konceptu pozitivnega snovnega kroga, ki se usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Z delujočim konceptom »zaprtja zanke« (»Closing the loop«) lahko odpadke ene industrije spremenimo v snovni vir druge in s tem zmanjšamo količino odloženih ali sežganih odpadkov. Koncept in razmišljanje skladno s krožnim gospodarstvom se začne že na samem začetku življenjskega cikla izdelka; pametno oblikovanje izdelkov in izbira proizvodnih procesov, kar lahko pripomore k varčevanju  z viri, omogoča učinkovito upravljanje z odpadki, obenem pa ustvarja nove poslovne priložnosti. Vendar pa je prehod v krožno gospodarstvo zelo kompleksen, saj zahteva preoblikovanje sistemov in nujno potrebo po novih znanjih ne samo na področju naravoslovja ampak pomembno vključuje tudi področje načrtovanja (Eco Design), oglaševanja in IKT.

Recikliranje je predpogoj za delovanje krožnega gospodarstva ─ viri in materiali se reciklirajo, vrnejo v proizvodni cikel in ponovno uporabijo. Če želimo v celoti izkoristiti potencial teh ti. sekundarnih surovin, je nujna vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z odpadki, sprostitev ovir pri njihovem trgovanju ter zagotavljanje visokih standardov kakovosti. Le v takšnem okolju lahko industrija popolnoma izkoristi  sekundarne surovine v lastnih proizvodnih procesih in obenem zagotavlja njihovo zanesljivo dobavo. Temeljni postulat recikliranja v konceptu krožnega gospodarstva je pridobivanje materialov skozi zbiranje, razstavljanje in recikliranje odsluženih izdelkov. Ponovna integracija teh materialov na začetek proizvodnega življenjskega cikla se neposredno kaže v zmanjšanju vplivov na okolje in stroškov proizvodnje.

S strani Evropske komisije (EU) je bil v letu 2015 sprejet ambiciozen načrt krožnega gospodarstva, ki vključuje predloge o ravnanju z odpadki, ki bodo povečali konkurenčnost Evrope na svetovni ravni in spodbudili trajnostno gospodarsko rast ter s tem nova delovna mesta. Ključni elementi načrta so:
- doseči 65-odstotno recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2030;
- doseči 75-odstotno recikliranje odpadne embalaže do leta 2030;
- zmanjšanje odlaganja komunalnih odpadkov na zunanja odlagališča za 10 % do leta 2030;
- prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov;
- spodbujanje ekonomskih instrumentov za odvračanje odlaganja odpadkov;
- poenostavljena in izboljšana opredelitev in usklajene metode za izračun stopnje recikliranja po vsej EU;
- konkretni ukrepi za spodbujanje ponovne uporabe in spodbujanje industrijske simbioze – uporaba stranskega produkta ene industrije v surovino druge industrije;
- ekonomske spodbude za podjetja, ki se bodo stimulirala podjetja za pridelavo zelenih izdelkov in podpirala recikliranje.